[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ãe0 , komandir ne sme delati, mora samo komandirati.
45
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
Gregor je bil zelo siten komandant. âe je partizan pre-
glasno govoril, pet dni ni dobil cigaret. Poiskal sem pev-
ce, da bi zapeli nekaj veselih. Komaj smo zaãeli, se je
pokazal iz 0 otora Gregor; razburjen se je zagledal v nas.
Pevci so umolknili, le jaz nisem. Stopil je k meni in re-
kel, naj grem z njim. Ko sva bila proã od tabori0 ãa, me
je pogledal, nato pa rekel: »Za konspiracijo skrbim, ti jo
pa ru0 i0 . Ti0 ina mora biti, jaz sem komandant.«
Pregovarjal sem ga, da smo v gozdu, da nismo v bun-
kerju, na kraju pa mu odvrnil: »Jaz sem pa komisar.«
»Dobro, v redu. âe je tako, bom ob prvi priliki prosil
za premestitev. Naj gre k hudiãu 0 e Krim . . .«
Prihodnji veãer sem od0 el na PadeÏ. Vesel sem bil, da
sem bil vsaj za nekaj dni re0 en hude konspiracije. Na
PadeÏu sem dobil Seli0 karja, pravnika. Visok, suh ãlo-
vek, hitro govoreã; domaãa literatura se mu je zdela
prevsakdanja; mikala ga je tuja, predvsem tista, ki 0 e ni
bila prevedena na slovenski jezik. Kar naprej in naprej
je govoril o orientalski poeziji. Partizansko ime je imel
Peter. Ker se ni imel s kom pogovoriti o literaturi, sva se
razgovarjala marsikatero uro.
Pri politiãnih urah se mi je zatikalo; govoril sem z
zateglim notranjskim nareãjem, ki je dolgo, dolgo ostalo
v meni in mi je 0 e vedno ljubo. Pogovoril sem se z vsa-
kim partizanom; zanimalo me je, od kod je doma, kaj je
doma delal in podobno. Vsi so zelo hrepeneli po koncu
46
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
vojne, hrepeneli so po domaãi zemlji, bili so prepolni
domotoÏja.
25. oktobra smo se dogovorili, da bo 0 tab odreda obisko-
val bataljone in obdeloval od bataljona do bataljona
voja0 ke, politiãne in partijske zadeve. In res smo neke-
ga veãera od0 li: Gregor z velikanskim nahrbtnikom,
komisar Stane (Krt) in jaz. Potem smo dobili 0 e instruk-
torja Jokla-Franca Popita, ki je odgovarjal za politiãno
delo na Notranjskem in deloma tudi na Koãevskem.
Ponoãi smo potovali po I0 ki, zjutraj smo pa pri0 li v ·te-
berk na karavlo pod KriÏno goro, kjer so domaãi kurir-
ji in terenci kuhali dobre Ïgance. Jokl je podnevi obde-
loval domaãe terence, Gregor pa je spal. S Krtom sva pa
splezala na KriÏno goro in gledala z daljnogledom po
dolini.
»Va0 a dolina je pa zelo ãedna,« je omenil Stane, ko je
prviã zagledal Lo0 ko dolino.
»V maju pridi, pa bo0 videl, kaj se pravi lepa dolina.«
Proti veãeru smo krenili ãez Ano, Greben in podcer-
kovski most. Pozno ãez polnoã smo pri0 li v Otrobovec,
v partizanski logor drugega bataljona. Bila je lepa jesen-
ska noã; v gozdu je skovikala sova, pod Otrobovcem pa
je lajal lisjak. Ali ko smo se pribliÏali tabori0 ãu, smo
kljub pozni uri zasli0 ali petje in harmoniko.
47
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
»Kaj pa je to?« je vpra0 al Gregor, obstal in prijel pu0 -
ko. Jokl se je nasmehnil, ker je poznal Gregorja, jaz pa
sem dejal: »Vidi0 , Grega, v na0 ih krajih ni take konspi-
racije.« Gregor je samo gledal in poslu0 al: partizanski
logor pod SneÏnikom, glasno govorjenje, veselo pesem,
vesele in brezskrbne obraze, harmoniko in kitaro; vse to
je bilo zanj novo, nikakr0 ne ti0 ine ni bilo, nikakr0 nih
resnih obrazov nisi videl. Gregor je gledal in popustil.
Nekaj dni smo bili pod SneÏnikom. Gregor je imel
voja0 ke ure s komandirji in vodniki, a komisar Krt poli-
tiãne; nato je Gregor od0 el k Belim vodam, v civilni lo-
gor. Tam je tolaÏil Ïenske s skoraj0 njim koncem vojne,
pestoval otroke in pripovedoval pravljice. Sam sem imel
partijske sestanke. Sprejel sem nekaj partizanov za kan-
didate. Predelali smo vso literaturo, kar je je iz0 lo. Imel
sem tudi nekaj politiãnih ur.
Prve novembrske dni je pri0 el iz Primorske z nekaj
partizani Boris Kraigher-Janez. Poleti je organiziral
izkop rova iz tabori0 ãa v Gonarsu in tako pobegnil. Pri
nas je predaval o zunanjepolitiãnem poloÏaju.
Komisar Gregor, star borec in biv0 i stavbinec, je bil
bolan in ni mogel opravljati komisarskih dolÏnosti, zato
je postal pomoãnik komisarja. Gregor je pri0 el v partiza-
ne Ïe bolehen na Ïelodcu; bil je silno nervozen, za vsa-
ko malenkost je vpil. Nekoã je 0 la njegova ãeta od rekvi-
zicije, dobila nekje v dolini Ïganje in se napila. Borci so
48
KOMISARJEVI ZAPISKI I BESeDA
si podloÏili pod glave nahrbtnike krompirja in zaspali.
Govedo pa se je razlezlo po 0 irni senoÏeti za pa0 o. Ko je
[ Pobierz całość w formacie PDF ]